Ali je v Sloveniji dovoljeno prenočiti v vozilu?

Vlada je v državni zbor poslala predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki v 18. členu opredeljuje področje prenočevanja na javnem kraju in drugih dostopnih prostorih, ki za prenočevanje niso namenjeni.

Če oseba s takšnim ravnanjem koga vznemirja, je za to zagrožena globa od 100 do 500 evrov. Ob tem lahko samoupravne lokalne skupnosti s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red prenočevanja na svojem območju. Gre za določili, ki sta že zdaj v veljavi, le da so globe v aktualnem zakonu še vedno zapisane v tolarjih.

"Inkriminira se prenočevanje na javnih krajih – parki, obale jezer in morja ter podobna mestna in turistična območja – in drugih dostopnih krajih – hodniki, kleti stanovanjskih stavb, avtobusne in železniške postaje, čakalnice, če se s tem vznemirja druge ljudi. Če ni motenja in vznemirjanja drugih ljudi, elementi prekrška ne obstajajo.

Prenočevanje pomeni zadrževanje na nekem kraju čez noč z namenom spanja, nočni počitek od 22.00 do 6.00," piše v vladni obrazložitvi 18. člena novele.

Črtano določilo novele, ker bi preveč poseglo v ustavne pravice

Ob tem je vlada predlagala tudi določilo, da bi se z globo od 300 do 1.000 evrov kaznovalo tudi osebo, ki prenočuje v vozilu na javnem kraju, ki za to ni namenjen.

Poslanke in poslanci so med obravnavo z amandmaji črtali to določilo – nanj sta se s pripombami in predlogi obregnila tudi Caravaning club Slovenija in Zveza potrošnikov Slovenije, kar so na odboru za notranje zadeve upoštevali –, saj bi lahko drugi odstavek pomenil prekomeren poseg v svobodo gibanja, ki ga v 32. členu določa ustava.

Tako še vedno ni popolnoma jasno, ali je v Sloveniji dovoljeno prenočevati v vozilih na ulicah in parkiriščih, torej izven za to namenjenih območij, kot so recimo avtokampi.

Na policiji so za N1 pojasnili, da trenutno prenočevanje v vozilu na ulici, parkirišču ali drugi javni površini ni posebej urejeno kot samostojen pravni institut, "zato se okoliščine takšnega ravnanja praviloma presojajo predvsem z vidika zakona o varstvu javnega reda in miru ter zakona o pravilih cestnega prometa".

Ob tem so na policiji še dodali, če prenočevanje v vozilu na ulici ali parkirišču vključuje tudi parkiranje, mora biti vozilo ves čas parkirano skladno s predpisi o cestnem prometu in 65. členom zakona o pravilih cestnega prometa, globe za nepravilno parkiranje znašajo od 40 do 200 evrov.

Kakšna je razlika med prenočevanjem v vozilu, kampiranjem in divjim kampiranjem?

Po pandemiji covida-19 se je v Sloveniji in tudi drugod po Evropi močno razširil turizem z vozili, v katerih je mogoče prenočiti, kamor spadajo avtodomi, prikolice, predelani kombiji in avtomobili. Državni predpisi trenutno ne ločujejo med vrstami vozil, v katerih osebe prenočujejo, najbolj pomembna pa je ločnica v namenu uporabe teh vozil – če je vozilo zgolj parkirano za namen ustavitve in počitka ali pa se vozilo na določenem mestu uporablja tudi za kampiranje.

Na policiji so nam pojasnili, da kampiranje pomeni taborjenje, postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objektov z namenom začasnega prenočevanja. "Ni prekršek parkiranje avtodoma na urejenem parkirnem prostoru, če gre za začasno ustavitev med potovanjem in ne kampiranje," so izpostavili.

Na vprašanje, kakšna je konkretno razlika med divjim kampiranjem in prenočevanjem v vozilu, so na policiji odgovorili, da je kampiranje na splošno opredeljeno kot postavljanje šotorov, nadstreškov, postavljanje kamping opreme ali postopek, ki vključuje vzpostavitev taborišča za namene prenočevanja izven urejenih kampov.

"Prenočevanje v vozilu pa pomeni, da oseba prespi znotraj motornega vozila (avto, kombi, avtodom) brez postavljanja zunanje opreme, ki bi predstavljala kampiranje. Ključna je torej razlika v namenu in okoliščinah uporabe vozila," še pravijo na policiji.

V Triglavskem narodnem parku izrecna prepoved

Trenutno edini državni predpis, ki izrecno prepoveduje prenočevanja v vozilu, je zakon o Triglavskem narodnem parku, ki v edinem slovenskem državnem parku prepoveduje parkiranje motornih vozil, počitniških prikolic ali motornih vozil, ki se uporabljajo za prebivanje zunaj za to določenih mest.

Ker na območju parka po podatkih parka ni parkirišč, ki bi bila urejena za oskrbo avtodomov ali parkiranje prek noči, je prenočevanje v vozilih na tem območju prepovedano. Kazni za kršitev tega dela zakona so od 100 do 1.000 evrov za fizične osebe, še višje pa so za pravne osebe.

Lokalni odloki pa lahko prenočevanja v vozilu urejajo drugače, kot je to urejeno na državni ravni. Določajo namreč prepovedi za nočno parkiranje avtodomov ali omejitve glede časa parkiranja, zlasti v turističnih krajih. V teh primerih lahko prenočevanje v kateremkoli vozilu predstavlja kršitev občinskega odloka o uporabi javnih površin ali prometne ureditve.

V Ljubljani avtodomi le na označenih parkiriščih

V Ljubljani, kjer turisti ustvarijo največ prenočitev v Sloveniji, je parkiranje bivalnih vozil urejeno z odlokom o urejanju prometa iz leta 2019. Ta določa, da je parkiranje bivalnih vozil, bivalnih in lahkih priklopnikov dovoljeno izključno na posebej označenih parkiriščih, med katerima sta po podatkih Mestne občine Ljubljana parkirišči P + R Dolgi most in Stanežiče.

Tudi druge turistične občine imajo stroga pravila. Na Bledu odlok o javnem redu in miru prepoveduje postavljanje prikolic, bivalnikov, šotorov in podobnih objektov na javnih površinah za začasno ali stalno bivanje. V Bovcu pa odlok o prometnem režimu določa, da morajo tako imenovane premične bivalne enote parkirati na posebej označenih parkiriščih, in sicer največ za 12 ur, medtem ko je za daljše bivanje obvezna namestitev v kampu ali na urejenem postajališču za avtodome.

Zakon o gostinstvu po novem opredeljuje postajališča za bivalna vozila kot nastanitveni obrat

Za nekaj dodatnih pojasnil smo se obrnili še na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kjer so pripravili letos sprejeti zakon o gostinstvu. V zakonu je na novo določeno, da je postajališče za bivalna vozila vrsta nastanitvenega obrata, ki nudi storitev nastanitve gostov na prostorsko in funkcionalno zaokroženem zemljišču z zagotavljanjem prostora za postavitev bivalnih vozil.

"Temeljna vsebinska značilnost kampa je, da, običajno v naravnem okolju, nudi nastanitev na kampirnih prostorih za postavitev šotorov, počitniških prikolic, bivalnih vozil ali v že postavljenih šotorih, počitniških prikolicah ali mobilnih hišicah, medtem ko je na postajališču, ki je običajno ob tranzitih poteh, omogočen le prostor za bivalna vozila," so za N1 izpostavili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pojasnjujejo, da je v skladu s predpisi s področja gostinstva prenočevanje v bivalnih vozilih, smiselno pa tudi v avtomobilih, dovoljeno na urejenih postajališčih za bivalna vozila. Gre za prostorsko in funkcionalno zaokrožena zemljišča, namenjena kratkotrajnemu počitku, ki ne vključujejo dodatne gostinske ponudbe, temveč osnovno infrastrukturo, kot so označena parkirna mesta, oskrba z vodo in elektriko ter urejeno ravnanje z odpadnimi vodami in odpadki.

Kot izhaja iz pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti, je postajališče sicer umeščeno v določbe, ki urejajo kamp, vendar ni izrecno določeno, da mora biti del tovrstnega nastanitvenega obrata, še navajajo na ministrstvu.

Na spletu in forumih več vodičev, kje v Sloveniji brezplačno prenočiti v vozilu

Na svetovnem spletu obstaja več spletnih strani, forumov in tudi aplikacij, prek katerih ljubitelji kampiranja in mobilnega turizma ponujajo in iščejo nasvete glede brezplačnega parkiranja. Tako je mogoče najti številna parkirišča in tudi prostore, kjer je mogoče tudi brezplačno prenočiti v vozilu, tudi v turistično bolj obleganih krajih in mestih. Ob tem uporabniki navajajo tudi osebne izkušnje in zgodbe, kako so tam prenočili in kaj se je zgodilo, če so jih med prenočevanjem opazili redarji ali druge pristojne službe.

Na policiji so za N1 pojasnili, da so policisti v letošnjem letu obravnavali 101 kršitev prenočevanja na javnih krajih ali drugih prostorih, ki za to niso namenjeni, in nelegalnega kampiranja. Največ tovrstnih kršitev so policisti obravnavali v letu 2020, in sicer 186, leta 2021 je bilo teh kršitev 119, nato pa je število kršitev začelo padati. Leta 2022 so jih zabeležili 76, leta 2023 111, leta 2024 pa 93.